Korte (Gemeinde Izola)
Das Dorf Korte im Herzen des Hinterlands von Izola birgt viele interessante Geschichten über das Leben unserer Vorfahren. Diese prägten schon vor 7.000 Jahren das Leben Istriens. Von ihren Errungenschaften zeugen zahlreiche archäologische Funde, wobei insbesondere die Bronzefigur "Kašlerski gonič" aus der Späteisenzeit aus der nahegelegenen Wallburg Kaštelir bei Korte hervorzuheben ist. Mit dem Projekt erhielt die Wallburg und ihre Umgebung neue interpretative Inhalte.
Korte und Umgebung, Ergebnisse und direkte Auswirkungen des Projekt Kaštelir:
- ARCHÄOLOGISCHER PARK KAŠLER mit gepflegten Wegen, didaktischen Tafeln, Trockenmauern, einem angelegten Klassenzimmer im Freien, Bänken, zwei archäologischen Sandkästen, einer Bühne und einem Fotorahmen ermöglicht eine unvergessliche Erkundung des entdeckten archäologischen Erbes und einen schönen Blick auf die Bucht von Piran, die Adria und die Hügel von Šavrin;
- INFO-INTERPRETATIONSPUNKT IM GENOSSENSCHAFTSHAUS IN KORTE ist Ausgangspunkt für geführte und unabhängige Besichtigungen des archäologischen Parks mit einem Zeitband, das uns durch die Zeit der Vorgeschichte führt;
- INDIVIDUELLE TOURISTISCHE SOUVENIRS, ausgestellt im Infopoint des Genossenschaftsheims in Korte, sind die Arbeit lokaler Künstler, die Vorbilder aus prähistorischen Funden mit einem Hauch zeitgenössischer kreativer Ideen verbunden haben;
- KÜRZERER BOTANISCHER WEG vom Dorf Korte zur Wallburg führt durch kleinere Wäldchen, umgeben von Trockenmauern und vorbei an Trockenlebensräumen, Weinbergen und Olivenhainen;
- EIN LÄNGERER BOTANISCHER RUNDWEG UM KORTE durch typische Lebensräume wie Wiesen, Weinberge und Felder bietet eine Tour durch die istrische Landschaft mit vielen kleineren Wasserläufen, die den Einheimischen an trockenen Sommertagen das Leben erleichterten.
Archäologische Radwege
- ZWISCHEN KARSTRAND UND MEER mit Ausgangspunkt in Socerb, vorbei an Hrastovlje bis zur Kaštelir bei Korte oberhalb von Izola bietet eine Erkundung der Wallburgen im slowenischen Teil Istriens. Die anspruchsvolle Radstrecke ist 101,4 km lang mit 1950 m Auf- und Abstieg;
- Grenzüberschreitender Weg VON WALLBURG ZU WALLBURG beginnt bei der Kaštelir bei Korte oberhalb von Izola, führt an den Salinen von Piran vorbei, überquert die Staatsgrenze am Fluss Dragonja und führt weiter zum Dorf Kaštel, der Wallburg bei Nova vas und der archäologischen Fundstätte St. Martin an der Bucht von Tar und endet bei Poreč. Die mittelschwere Strecke ist 52 km lang mit 390 m Auf- und 580 m Abstieg.
Flugblatt
Korte nad Izolo - prazgodovinsko gradišče Kaštelir, Dvori nad Izolo, Corte d'Isola, Kaštelir pri Čedljah, Castelliere, po domače Kašler
Datacija: pozni neolitik, železna doba, zgodnja rimska doba
Kaštelir nad Kortami pri Izoli s svojimi 1230 m2 predstavlja eno večjih prazgodovinskih naselbin v slovenskem delu Istre. Naselbinsko območje leži na skrajni južni vzpetini dolgega grebena, ki se vleče od Malije do Kort oziroma poteka med Izolo in Sečovljami ter dominira nad vasjo Korte na 271 m nadmorske višine.
Kaštelir sodi med največja gradišča obalnega dela Šavrinskega gričevja in je zagotovo predstavljal osrednje, t. i. glavno mesto širšega teritorija. Vizualno je Kaštelir povezan z manjšimi gradišči, ki so lahko služila tudi kot obrambne postojanke med morjem in notranjostjo.
Naselbina, v kateri so ljudje živeli vsaj od poznega neolitika do rimske dobe, tj. kakšnih 5.000 let, je razdeljena na t. i. glavno mesto ali akropolo in spodnje mesto. Na skrajnem vzhodnem delu je zamejeno s kamnitim obrambnim nasipom. Na enak način je na skrajnem vzhodnem delu zaščitena akropola z obzidjem, ki je danes vidno kot kamnit nasip. Na ostalih delih je naselbino varovalo strmo pobočje. Na akropoli so živeli pomembni člani tedanje skupnosti, ki so opravljali tako posvetne kot tudi kultne dejavnosti. Pred vhodom v akropolo so bile običajno postavljene kovaške delavnice. V spodnjem mestu so praviloma stale bolj preproste hiše s temelji iz suhozida, zgoraj pa so bile grajene iz prepleta ometanega z glino ter imele dvokapno streho. Hiše so bile lahko tudi podkletene. Pod akropolo so bili tudi obori za živali in verjetno še obdelovalne površine.
Najdba bronaste figurice psička iz mlajše železne dobe kaže na železnodoben svetiščni prostor na tem območju. Spodnje mesto je služilo ostalim prebivalcem, ki so v hlevih in oborih imeli tudi živino. Številni naravni izviri znotraj naselbine in v okolici ter rodovitna zemlja so omogočili, da je bila naselbina skozi tisočletja samooskrbna.
V zgodnji rimski dobi je na območju kaštelirja nastalo grobišče.








